Carly (NICHOLA BURLEY) še ni šlo bolje: zaljubljena je v svojega karizmatičnega fanta Jaya (UKWELI ROACH) in njuna plesna skupina je ravnokar prišla v finale prvenstva uličnih plesalcev Velike Britanije. A vse se obrne, ko Jay zapusti Carly in plesalce; zlomi ji srce in ogrozi sanje uličnih plesalcev. Carly skuša plesalcem – in sebi – dokazati, da jih lahko popelje do zmage. Vendar začne pa po vrsti neprilik – celo prostor za vaje izgubijo –v svoje vodstvene sposobnosti resno dvomiti.
Rešitev nepričakovano ponudi ravnateljica Helena (CHARLOTTE RAMPLING). Navdušena nad sposobnostmi in zagnanostjo Carlyjine skupine z uličnimi plesalci sklene dogovor: če bodo sodelovali z njenimi baletniki, lahko vadijo v razkošnem plesnem studiu baletne akademije. Helena upa, da bo Carly uspela v njene mlade varovance, preden se preizkusijo na avdiciji za Kraljevi balet, vnesti nekaj zagona in strasti, tako očitne med uličnimi plesalci.
Sledi spopad kultur in dveh skrajno različnih plesnih slogov. Po letih klasičnega šolanja so baletniki zgroženi nad nič kaj strogim slogom plesalcev, Carly pa vse bolj nažira njihova vzvišenost. Na koncu kljub svoji togosti baletniki začno spoštovati sijajne figure plesalcev in Carly si ne more kaj, da se ne bi zaljubila v postavnega baletnika Tomasa (RICHARD WINSOR).
Bosta obe skupini plesalcev znali sodelovati, preden se začneta prvenstvo v uličnem plesu in sprejemni izpiti v Kraljevi balet? Vertigo Films predstavlja prvi plesni film v 3D tehniki in prvi britanski film, ki so ga v celoti posneli v tej tehniki. Revolucionarni film, v katerem se prvič predstavljajo tekmovalci iz oddaje from Britain’s Got Talent George Sampson ter skupini Flawless in Diversit, je poln navdiha in vedrih dogodivščin z angleškega prizorišča uličnega plesa.


OD KONCEPTA DO VELIKEGA PLATNA
»Do neke mere je bila zamisel za film nekakšen odziv na zgodbe v medijih,« pravi producent James Richardson, ustanovitelj hiše Vertigo Films. »Vsaka od teh zgodb je govorila o mladini, ki si podstavlja noge in vsak film govori o drogah in uličnih bandah in pomislil sem, da je čas, da posnamemo kaj pozitivnega. Od nekdaj so mi bili všeč veliki ameriški plesni film osemdesetih – Flashdance, Dirty Dancing, Footloose – in pomislil sem, da bi bilo krasno posneti plesni film s podobnim zanosom in estetiko, a v povsem britanskem okolju. Začel sem raziskovati angleško ulično plesno sceno in dojel, da imamo ne le nekaj najboljših plesalcev in koreografov na svetu, temveč da je to prizorišče vizualno neizmerno bogato. A hotel sem, da se ta zvrst znajde pred izzivom. Plesni svet pozna vrsto specializacij: klasični ples, moderni, ulični itd. Kaj bi se zgodilo, sem pomislil, če trčita dva takšna svetova? Kako bi se to izteklo? Kako bi plesali? In v kakšen ples bi se to prelevilo? Domislil sem se torej dveh svetov – tradicionalnega britanskega, ki ga predstavljajo plesalci Kraljevega baleta, in bolj modernega britanskega, ki ga predstavljajo ulični plesalci. Zdelo se mi je, da bi tisto, kar lahko pride iz spopada teh dveh kultur, bilo nadvse vznemirljivo.
Ko je raziskoval tematiko, se je Richardson znašel v čisto novih vodah: »Obiskal sem prireditev UK Street Dance Weekend in posadili so me v sodniški stol,« se smeji. »Smešno je bilo, ker nisem imel pojma, kaj je treba početi. A navdušen sem bil nad nadarjenostjo. Tako sem spoznal skupini Diversity and Flawless, leto preden sta nastopili v oddaji Britain’s Got Talent.«
Seveda sta obe skupini slavili v tretji sezoni bitke talentov na BBC-ju leta 2009; na koncu je zmagala Diversity. »Vsi so bili znenada navdušeni nad plesom,« navdušeno pripoveduje Richardson. »In krasno je bilo, naravnost fantastično, da so že pristali na sodelovanje v mojem filmu. Boljšega izid si ne bi mogel omisliti. Res sem imel srečo.«
Naslednji korak je bil najti scenarista. Richardson je tvegal in stavil n Jane English, s katero še nikoli ni sodeloval, je pa vedel, da zna nagovoriti mlajše občinstvo. »Jane je že pisala like za TV nadaljevanko Sugar Rush, ki mi je grozno všeč,« razlaga producent. »Osem mesecev sva tesno sodelovala pri nastajanju scenarija in razvijanju likov in pri tem ustvarila tudi lik za Georga Sampsona, ki je zmagal v drugi sezoni oddaje Britain’s Got Talent. Hotela sva, da je v filmu, in fant je fantastičen.«
Richardson je že od vsega začetka film nameraval posneti v 3D tehniki, čeprav takšnega podviga v VB še ni bilo. »S producentskim partnerjem Allanom Niblom sva že lep čas premlevala 3D. Zdelo se nama je, da je ta film kot nalašč, saj ima ples precejšnjo globino, sploh ulični ples. Pa sva se obrnila na podjetje Paradise FX, ki je posnelo film My Bloody Valentine 3D. Ko sva jim omenila, kaj počneva, so bili takoj za.«
Snemanje v 3D tehniki je seveda imelo svoje izzive in za Richarda in njegovo ekipo je to pomenilo veliko učenja. »Smo prvi film v 3D izven ZDA, zato smo se morali marsičesa naučiti,« priznava. »Že od trenutka, ko stvari postavljaš v prizor, moraš misliti na oblik, saj nekatere zadeve v 3D ne delujejo dobro. In seveda moraš imeti v mislih 3D trike, na primer tiste, ko kaj 'zleti' z ekrana. Največja razlika so seveda stroški – precej bolj drago je – a vredno sleherne pare.«
Ko je bil scenarij končan in so Paradise FX pristali na sodelovanje, je Richardson začel iskati pravega režiserja, kar je bilo precej bolj zapleteno, kot si je mislil. »Dolgo smo se odločali glede režiserja, saj smo hoteli nekoga, ki bo res razumel ples in ga znal lepo upodobiti,« razlaga Richardson. »Odločili smo se za režiserja promocijskih posnetkov, in Max in Dania sta kaj hitro stopila v ospredje. Sta neizmerno vznemirljiv režiserski par in dobro znata na platnu izraziti čudovito vzdušje. Pred tem še nisem delal z dvema režiserjema, a vedel sem, da bo to za ta film kot naročeno. Razumela sta ga; poštekala sta ga. Hotela sta, da je lep, spoliran, navdihujoč. To je njun prvi film, zato je bila odločitev, da najamemo njiju, velika. A kar se tiče mene, sta bila prava.«
Max Giwa and Dania Pasquini sta v preteklih 15 letih sodelovala pri mnogih glasbenih videospotih za raznolike izvajalce, kot Girls Aloud, Oasis in Sophie Ellis Bextor. In z navdušenjem, četudi z malo strahu, sta se lotila svojega prvega filma.
»Malo sva bila živčna,« priznava Dana. »A vedno sva si želela snemati celovečerce in k temu sva vedno stremela.« Max se strinja: »James naju je poklical in rekel, da pozna najino delo in da komaj čaka, da naju spozna,« se spominja. »Poslal nama je scenarij, kmalu zatem smo se dobili in nemalo zatem me je poklical, da sva dobila delo. To me je tako presenetilo, da mu sprva sploh nisem verjel in sem ga prosil, naj pokliče še Dano – da potrdi, da je res! Potem sva se z Jane lotila piljenja scenarija. Za naju je snemanje filmov učna izkušnja. Seveda imava s snemanjem video spotov nemalo izkušenj, zato sva bila glede nekaterih reči zelo samozavestna; a čakalo naju je še veliko novih, neznanih stvari.«
A režiserja začetnika sta se v svetu celovečercev znašla kot ribi v vodi; s svojim navdušenjem in elanom sta takoj pritegnila igralce in ekipo. »Obožujem Maxovo energijo,« pravi Jennifer Leung, ki igra baletnico Bex. »Vsepovsod je prišel z nasmehom na obrazu. In tudi ko smo bili grozno utrujeni, smo vsi komaj čakali, da delamo, kadar smo ga ugledali. Dania ga sijajno dopolnjuje; njuni klepeti so vedno krasni. Takoj ti je jasno, da se že dolgo poznata in da imata prečudovit odnos.«
Charlotte Rampling, ki igra ravnateljico baletne šole Heleno, se strinja: »Rada delam z dvema režiserjema, saj imaš tako na voljo dve točki osrediščenja,« pravi. »Zelo sta usklajena.« In oba sta bila od vsega začetka na isti valovni dolžini z Richardsonom. »Med drugim sta se z menoj že od začetka strinjala, da v filmu nočemo nobene tematike težav mestne mladine z drogami in uličnimi tolpami,« pravi Richardson. »To je bilo silno pomembno, saj večina uličnih plesalcev, ki sem jih srečeval med svojim raziskovanjem, s tistim svetom ni imela prav nič. Preveč britanskih filmov se osredotoča na temačno, zloveščo plat naše mladine in res ne vem, čemu, saj imamo vendar tudi toliko pozitivnih zgodb. Ashley Banjo iz skupine Diversity je ob plesu delal tudi magisterij iz fizike. Pravi kliše je že misliti, da so mestni otroci vpleteni v bande; pa je precej bolj vznemirljivo osredotočiti se na pozitivne plati, kar je v tem primeru ples.«

ISKANJE IGRALSKE ZASEDBE
Kot izkušena režiserja glasbenih videospotov sta Max in Diana sodelovala s precej angleških najboljših uličnih plesalcev, in to sta vnesla tudi v Ulični ples. »Že poprej sva sodelovala z nekaterimi plesalci in statisti,« pravi Dania.
Pravzaprav so bile avdicije za film nekaj posebnega: imeli so jih po vsej deželi, da bi našli najboljše ulične plesalce v VB. »Postavili smo spletno stran in razglašali, kje so avdicije; skoraj takoj po zagonu se je stran sesula, ker se je hotelo hkrati priglasiti preveč kandidatov,« pravi Richardson, nejeverno zmajujoč z glavo. »Vsega skupaj smo po mestih VB videli prek tisoč ljudi, med drugim v Manchestru, Birminghamu in Glasgowu. Izbrani so prišli v London in tu smo začeli čistiti seznam. Takšne avdicije so težke, saj moraš biti ne le neverjeten plesalec, temveč moraš znati tudi igrati.«
»Vse skupaj je vzelo več tednov,« se spominja Dania. »A nekatere smo poklicali na posebno avdicijo, saj smo jih res hoteli v filmu. Na primer Steph Nguyen, ki igra Steph. Je prvakinja v breakdanceu in zmagala je na enem največjih mednarodnih prvenstev v uličnem plesu, na Juste Deboutu v Parizu. Da je zmagala med vsemi tistimi fanti, je neverjetno. Fenomenalna je.«
Vendar pa Richardson priznava, da je bil največji izziv najti igralko za glavno vlogo. »Nicholo Burley sem videl v njenem prvem filmu Love + Hate že leta 2005,« pravi. »Spominjam se, da se mi je zdelo, da je film naredila za svojega, in želel sem si sodelovati z njo. Potem pa jo je, povsem po naključju, naš iskalec igralcev Gary Davy predlagal za našo avdicijo. Seveda sem vedel, da zna igrati, nisem pa vedel, če zna plesati, zato smo jo pošteno preizkusili, da vidimoi, če se bo obnesla. Naš koreograf Kenrick Sandy jo je res izmučil.«
Burleyjeva priznava, da so bile avdicije grozljive. »Bila sem na nekaj avdicijah in ko sem videla, kako ljudje plešejo, me je to zadelo,« pravi. »Težko sem gledala, saj sem se zavedala, da, kar se tiče plesa, tekmujem z njimi. Plešem že od malih nog; učila sem se na Šoli za sodobni ples in sem torej šolana, a predvsem baletna, sodobna in jazz plesalka. Kmalu sem dojela, da gre za to, kako se 'nosiš'. Gibi v sodobnem plesu so zelo tekoči in povezani, v uličnem plesu pa so odsekani, zato moraš telo zadrževati.«
Richardson meni, da je lavna prednost njihovega načina avdicij dejstvo, da so nanesle obilo svežega, mladega talenta – in nekaj presenečenj. »Med iskanjem igralcev smo v scenarij dodajali like, saj smo našli ljudi, ki smo jih vsekakor hoteli v filmu, a nismo imeli vlog zanj« se smeje. »George Sampson je eden od teh, naknadno pa smo ustvarili tudi vlogi Isabelle za Rachel McDowall in Steph za Steph Nguyen.«
Za skupino Flawless je bilo kajpak od začetka predvideno mesto v filmu kot skupino The Surge, tekmecev Carlyjini skupini. »James nas je najprej poiskal, ker je hotel vedeti več o angleškem plesnem prizorišču,« razlaga Marlon 'Swoosh' Wallen, kolreograf skupine. »Že nekaj časa je razmišljal o tem filmu, a je hotel dobro vedeti, kaj se v resnici dogaja; kako potekajo tekmovanja in kaj vse moramo prestati. Potem nas je prosil, naj bomo skupina The Surge, in z veseljem smo pristali.«
Po tako napornih avdicijah je Richardson gotovo postal strokovnjak za ulični ples? »Ne. Ne!« se smeji. »Pravzaprav sem šel z nekaterimi plesalci plesat po klubih in to je bilo zame nekaj najbolj sramu vrednega. To ni, kot če greš plesat s prijatelji; to so najboljši plesalci v Evropi. Res me je bilo sram.«

ULIČNI PLESALCI
Nichola Burley igra Carly, našo junakinjo in vodjo ulične plesne skupine, ki mora sodelovati z baletniki, če hoče zmagati na Prvenstvu VB v uličnem plesu. »Carly je prekrasno dekle, a njene plesne ambicije so ji vse,« pravi Burleyjeva. »Ni odraščala najbolj zavidanja vredno, a je vedno počela to, kar jo vedno žene naprej. V filmu se znajde pred nemalo izzivi in neverjetno je, kako jih premaga. Osebno bi se mi tresle hlače, če bi morala baletnike učiti uličnega plesa; a Carly je močnejša, kot misli, da je.«
Njena najboljša prijateljica Shanwa, ki jo igra Teneisha Bonner, ji je v veliko poro. »Shawna je prava klepetulja,« se smeji igralka. »Čez dan je frizerka in jezik ji teče kot namazan. Nobene dlake nima na jeziku.« Je tudi divjega videza. »Za vsak dan v tednu ima drugo lasuljo in tako v filmu nosim kakih osem lasulj. Nekoga takšnega je zabavno igrati.«
Za humorne predahe skrbita Mack in Boogie. »Lepo je sodelovati z ljudmi, ki te štekajo,« pravi Lex Milczarek, ki igra Boogieja. »Vsi trdo delamo, hkrati pa se radi nasmejimo in se imamo luštno«
Bradley Charles, ki igra Frakieja, se je projektu najprej pridružil kot pomočnik koreografa Kenricka Sandyja. »S Kenom sva vodila avdicije in ko so videli, kako plešem, so mi rekli, naj se potegujem za katero od vlog,« razlaga Charles. »Čisto naključje.« Frankiejevo dekle Step – vloga, ki so jo ustvarili nalašč za Steph Nguyen – »je v bistvu jaz,« pravi Steph. »Le oblačila so bolj seksi, kakršne nosim sama.«
V skupini sta še Aimee (Sacha Chang) in Justine (Rhimes). »Justine poje v cerkvenem zboru in njena mama misli, da je angelček,« razloži Rhimes. »Še sanja se ji ne, da je dekle gospodovalna in rada prevlada.« In Aimee? »Prava nergačica je,« se smeji Changova. »Veliko se pritožuje.«
Zmagovalec oddaje Britain’s Got Talent George Sampson je dobil vlogo Eddieja, ki so jo ustvarili nalašč zanj. »Precej predrzen je in rad bi bil v Caryljinem moštvu. Pa še zacopan je vanjo. A naj se še tako trudi, je njen odgovor vedno Ne. A ne bojte se: Eddie se ima priložnost dokazati na plesišču.«
Sampson je z režiserjema že sodeloval, zato se je na snemanju počutil kot doma. »Max in Dania sta lani režirala moj glasbeni Headz Up. Rekla sta, naj pridem na avdicija pred kamero, da vidita, če znam tudi igrati, in na srečo znam.«

BALETNIKI
Kot ravnateljica baletne šole Helena ima Charlotte Rampling v filmu pomembno vlogo. »Če moj lik ne bi dobil nore zamisli, da združi balet in ulični ples, potem sploh ne bi bilo zgodbe,« pravi. »Helena v Carly vidi del sebe – močno voljo do življenja.«
Četudi utegne biti marsikdo presenečen nad tem, da Ramplingova nastopa v filmu o uličnem plesu, sama meni, da je vloga kot ulita za vlogo. »Presrečna sem, da sodelujem pri tem filmu, saj od nekdaj rada plešem,« pravi. »No, nikoli sicer profesionalno; zgolj po klubih. Lepo je, če ti kdo ponudi vlogo, v kateri si sam nisi mislil, da kdaj boš. Krasno je bilo spoznati vse ulične plesalce, saj jih sicer nikoli ne bi. In všeč mi je, da film upodablja mlade, ki skušaj nekaj doseči. To dokazuje, da lahko, če delaš trdo in predano, lahko dosežeš marsikaj.«
Čedni in postavni Tomas je med najboljšimi študenti na baletni akademiji. »Priljubljen žrebec je,« pravi Richard Winsor, ki ga igra. »No, priljubljen v baletnem smislu besede; ne vem, kako zelo je zaradi tega kul. A ko pridejo ulični plesalci, ga spodnesejo s piedestala. Najprej noče z njimi imeti nič, a kmalu uvidi, da je v uličnem plesu ravno toliko nadarjenosti in lepote kot v baletu.« Poleg tega je del ljubezenske zgodbe filma: »Ja, v Carly se zaljubi. To je bistveni del filma.«
Liverpoolčanka Rachel McDowall igra Isabello, ki je, kot pravi igralka sama, »prava mrha.« A jo prizemljijo novice, ki razdrejo njene sanje o avdiciji za Kraljevi balet. »Visoka sem 183 cm in v zgodbi Isabella izve, da ne more z ostalimi na avdicijo za Kraljevi balet, ker nima dovolj visokega partnerja, ki bi jo lahko dvignil. A balet je vse, kar pozna, saj ga trenira že vse življenje. Ko se prikažejo ulični plesalci, je oprezna, a kmalu spozna, da balet res ni vse.«
Škotinja Jennifer Leung igra dobrohotno Bex, ki se spopada z muhavostjo Isabelle in Chloe in je do uličnih plesalcev precej bolj odprta. »Bex živi in diha z baletom,« pravi Leungova. »To je vse, kar pozna, a to še ne pomeni, da ima kaj proti uličnim plesalcem. Razume, zakaj jim Helena naloži, da morajo sodelovati. To spremeni njeno življenje, saj je zelo nedolžne narave; še nikoli ni bila v klubu in ulični plesalci ji odprejo oči tudi za druge posvetne reči.«
Med moškimi baletniki je še Gabe, ki ga igra Brazilec Hugo Cortes. »Gabe prihaja iz revnega okolja s Kube in je trdo garal, da pozabi na pretekle tegobe in se posveti baletu,« pravi Cortes. »Težko je bilo, a uspelo mu je. Dobil je štipendijo in postal precej vzvišen in prevzeten. Sprva ulični ples zanj predstavlja njegovo preteklost in nekaj, na kar skuša pozabiti; a ob pogledu na plesalce se v njem zgane nekaj, česar ne more zatreti.«

CHOREOGRAPHING THE MOVIE
»Kate Prince sem spoznal kmalu potem, ko sem videl njeno predstavo Into The Hoods,« razlaga Richardson. “Predstava mi je bila všeč in hotel sem, da Kenrickom Sandyjem – z olivierjem nagrajeni koreograf, nekdanji prvak v uličnem plesu VB in soustanovitelj hip-hop skupine Boy Blue – pri filmu sodelujeta od vsega začetka. Kenrick naj bi pokrival ulični ples, Will Tucket, mednarodno priznani baletnik in koreograf, ki ga je pripeljala Kate, pa baletno koreografijo. Kate bi bila zadolžena za ostale prizore, kot so pripoved o plesu in finale, kjer uporabimo obe plesni formi.«
Kate Prince, ustanoviteljica plesne skupine ZooNation UK, je pred kratkim za BBC koreografirala serijo So You Think You Can Dance in je vedela, da jo pri njene prvem filmu čaka nekaj novih in vznemirljivih izzivov. »Največji izziv je bil delati z neplesalci,« pravi. »In tehnika 3D je zamre nekaj povsem novega. Premisliti sem morala, kako bo prizor posnet in kateri gibi bodo bolj izstopali.«
Kenrick Sandy je s prijateljem Mikeyem Asantejom leta 2001 ustanovil Boy Blue Entertainment, čeprav nikoli ni imel tovrstnih ambicij. »Bolj je šlo za to, da nekako udejaniva svojo ljubezen do plesa; in ljubezen drugih.« Odtlej opaža, kako ulični ples spreminja življenja mladih: »Ples jim omogoča, da postanejo bolj močne osebnosti. Naj gre pri tem za kariero ali konjiček, se pri plesu naučijo discipline in samozavesti in to prenesejo na druga področja svojih življenj. Ljudem pokažemo, kako se izraziti in se predati.«
Za Tucketta je bil največji izziv delati s plesalci, ki niso klasično izvežbani. »So odlični plesalci, a v sodobnem žanru,« pravi. »Saj imajo nekaj klasične izobrazbe, a se v tem žanru že dolgo niso gibali, zato so čisto pobledeli, ko sem od njih zahteval, da se postavijo na prstne konice. To jih je čisto prestrašilo. A nisem hotel, da gledalci, ki obvladajo balet, opazijo, da igralci niso zares baletniki.«

GLASBA
Seveda je glasba sestavni del film in Richardson je k projektu pripeljal svojega dolgoletnega glasbenega svetovalca Lola Hammonda. »Z velikim navdušenjem sem se lotil tako živahnega in izvirnega projekta,« z nasmehom pove Hammond. »Izviren je, ker je prvi angleški film o uličnem plesu, pa še v sijajni 3D tehniki je posnet, kar je še dodatna privlačnost.«
Hammond je izvedel, da so izvajalci, ki jih je uvrstil v film, med snemanjem postajali vse bolj priljubljeni. »Vzeli smo glasbo Ndubz, Tinchyja Stryderja in Wileyja in Chipmunka in potem začudeno gledali, kako so se njihove kariere razmahnile. Niso več del angleškega glasbenega podzemlja, temveč se je ta glasba razpredla po običajnih klubih in to s stilom, kakršnega že dolgo nismo videli. Za nameček sta skupini Diversity in Flawless postali fenomen uličnega plesa in zahvaljujoč Simonu Cowellu in Britain’s Got Talent zvezde velikega formata. Navdihujejo mladino po deželi. Res zanimivi časi.«
Max in Dania sta pripeljala producenta Terryja in Sija, ki sta spisala pesem Sugabitch; večino preostale izvirne glasbe je prispeval producentski LP & JC (Lloyd Perrin in Jordan Crisp). »Sta predstavnika mladega, svežega, živahnega Londona,« pravi Hammond. Nekaj pesmi je prispeval tudi Michael “Mickey J” Asante, s Kenrickom Sandyjem ustanovtelj skupine Boy Blue Entertainment.

STREET DANCE: A HISTORY
Ulični ples je zmes hip-hopa, breakdancea, poppinga in lockinga; fizično je izjemno zapleten in zahteven. Izraz »ulični ples« pokriva sleherni slog plesa, ki izvira z ulice in iz klubov, ne pa tiste, ki so nastali med štirimi zidovi.
Izvor uličnega plesa najdemo v zgodnjih sedemdesetih. Zasluge za izum breakbeata pripisujejo DJ-ju Kool Hercu, ki je leta 1972 osamil bobne in premešal različne hitrosti. Hkrati so se v južnem Bronxu in Harlemu v Ney Worku mladi dobivali na bitkah v breakdanceu in na zahodni obali ZDA so v kalifornijskem Fresnu postali priljubljeni stili, kot sta popping in locking.
Elementih teh stilov so obstajali že mnogo prej – Earl ‘Snakehips’ Tucker je bil zgonji pionir iz dvajsetih v gibih, kot sta waving in sliding – vendar so popping, locking in breaking postali priljubljeni šele v sedemdesetih, ko je hip-hop postal komercialno razširjen. Odtlej so se pojavili še drugi slogi, na primer krumping in crip walking, ki so se pridružili pojmu uličnega plesa.
Ključ do uličnega plesa sta improvizacija in evolucija, zato so ulični plesalci danes videti precej drugače kot inovatorji v osemdesetih. »Ko gledaš plesalce iz osemdesetih, si misliš, le kako so se domislili tega?« pravi George Sampson. »A ulični ples se bliskovito razvija. Zdaj je polj dvojnih obratov, več je gimnastike. Nekateri izvirni plesalci niso veseli nad spremembami, saj so zadevo spočeli; oni so se domislili teh gibom. A mislim, da je krasno, da se razvija. Vse se mora.«

O IGRALCIH

CHARLOTTE RAMPLING (HELENA) Priznana igralka Charlotte Rampling je kariero začela pri sedemnajstih kot manEkenka. Leta 1966 je bila Meredith v filmu Georgy Girl in zatem je njena igralska kariera se je razcvetela v Angliji in Franciji. Velikokrat je sprejela kontroverzne vloge, na primer leta 1969 v La Caduta degli dei in Cavanijinem The Night Porter leta 1974 ob Dirku Bogartu.
Med ameriškimi gledalci si je slavo pridobila v Farewell, My Lovely po detektivskem romanu Raymonda Chandlerja, nato v Stardust Memories Woodyja Allena in v Lumetovem The Verdict. Med drugim je igrala še v Angel Heart, The Wings of the Dove, The Cherry Orchard, Caotica in Lemming. Veliko je sodelovala s francoskim režiserjem Françoisom Ozonom v filmih Under the Sand, Swimming Pool in Angel. Igrala je tudi v Vers le sud Laurenta Canteta, v Babylon Ad, The Dutchess, Boogie Woogie, Never Let Me Go in Life During Wartime.

NICHOLA BURLEY (CARLY) NicHola je kariero začela leta 2005 v filmu Michelle in Dominica Savagea Love + Hate, nato je igrala v drami za BBC Born Equal,v filmih Donkey Punch, Kicks, George Gently, The Fixer in TV serijah Shameless Goldplated, Drop Dead Gorgeous in Spooks: Code 9.

RICHARD WINSOR (TOMAS) Richard je treniral klasični ples in je zadnje desetletje preživel na poti okoli sveta z nagrajevanim koreografom Matthewom Bournom. Nastopil je v predstavah Dorain Gray, The Car Man, Play Without Words, Frankenstein in v televizijski The Nutcracker.

GEORGE SAMPSON (EDDIE) George je plesati začel pri šestih na ulicah domačega Warringtona in pritegnil pozornost množic v Manchestru. Po zmagi v oddaji Brtiain's Got Talent leta 2006 je nastopil pred princem Charlesom v londonskem Palladiumu in debitiral na West Endu v predstavi Into the Hood.

ELEANOR BRON (MADAME FLEURIE) Eleanor je znana igralka in pisateljica. Kariero je začela v satiričnem kabaretu v Establishment Nightclub Petra Cooka, spisala je in igrala v nekaj TV humorističnih serijah, med drugim v Beyond a Joke in After That, This. V gledališču je nastopila v igrah, kot so Hedda, Gabler, Uncle Vanya, The Duchess of Malfi, The Clean House in All About My Mother. Bila je mama Joanne Lumley v priljubljeni seriji Absolitely Fabulous ter igrala tudi v serijah Vanity Fair, inspector Alleyn in Fat Friends. Na velikih platnih je debitirala v filmu Help! Beatlov ter igrala v filmih Alfie, Two For the Road, Bedazzled, The Hous of Mirth, A Little Princess in Wimbledon.

SKUPINA DIVERSITY (AARONOVA SKUPINA) Diversity je ulična plesna skupina s člani med 13 in 26 let iz vzhodnega dela Londona in Essexa; med njimi so tri skupine bratov in štirje njihovi prijatelji. Leta 2009 so se prijavili na oddajo Britain's Got Talent in zmagali, nato pa nastopili na stadionu v Wembleyju in na več prireditvah. So edina skupina, ki je nastopila pred ministrskim predsednikom na ulici Downing.

JENNIFER LEUNG (BEX) Plesalka neizmernih sposobnosti je plesala v uspešnicah Mamma Mia in Nine.

SACHA CHANG (AIMEE) Sacha je nastopila z velikimi glasbenimi imeni, kot so Pharell Williams, Snoop Dogg, Leona Lewis, Fergie, Alexandra Burke in Kylie ter plesala s tekmovalci v oddaji The X Factor. Igrala je glavno vlogo v prvi hip-hop predstavi Into the Woods.

LEX MILCZAREK (BOOGIE) Lex je plesalec, pevec, igralec in maneken. Ima izkušnje na plesnem področju; lani je z Whitney Houston plesal v oddaji The X Factor. Nastopil je vi videospotih Alishe Dixon Let's Get Excited in skupine Filthy Dukes Messages ter v muzikalih Oklahoma in Jesus Christ Superstar.

FLAWLESS (THE SURGE) Flawless je nagrajena plesna skupina pod vodstvom enega najbolj obetavnih in ustvarjalnih angleških koreografov ‘Swoosh’ Wallena. So prvaki VB v uličnem plesu, mednarodni prvaki leta 2005 in svetovni prvaki leta 2006 – kot prvi, ki so od vseh sodnikov dobili polne ocene. Zasloveli so v oddaji Britain’s Got Talent in nastopili na OI v Pekingu pri predaji organizacije za London 2012. Nastopili so na gledaliških odrih v predstavah Daddy Cool in Into the Hoods in sodelovali z Madonno, Beyonce, Leono Lewis, Rhianno, Estelle, Victorio Beckham ter skupinama Westlife in Sugarbabes.

RACHEL MCDOWALL (ISABELLA) Rachel je na londonskih odrih nastopila v Moving on, The Producers in Chicago in v TV seriji The Bill. Po manjši vlogi v bondiadi Quantum of Solace je igrala v Mamma Mii.

STEPHANIE NYGUEN “LIL STEF” (STEPH) Lil Stef je nadarjena pevka in plesalka in je nastopila po celem svetu. Bila je plesalka leta na Švedskem in najboljša v hip-hopu novega sloga v Parizu. Plesala je na turneji podjetja Nike in v francoski rock operi Cleopatra in v filmu Beat the World.

FILMSKA EKIPA

MAX GIWA / DANIA PASQUINI – REŽISERJA Max in Dania sta režiserska partnerja že prek deset let. Kariero sta zagnala, ko sta se pridružila podjetju Bikini Films in snemala spote za velike zvezdnike, kot Craig David, Lee Ryan in Westlife. Hkrati sta snemala oglase, med katerimi je nadvse ganljiv tisti za kampanjo Matere proti puškam, ki ga je naročil nekdanji župan Londona Ken Livingstone.

JAMES RICHARDSON – PRODUCENT James Richardson je soustanovitelj družbe Vertigo Films. S partnerjem Allanom Niblom sta producirala 11 celovečercev, med drugim The Footbal Factory. Poleg tega ima Vertigo v lasti post produkcijsko podjetje The Post Republic in je partner mednarodne prodajne mreže Protagonist Pictures. Z ameriškim podjetjem Paradise FX so ustanovili PFX Europe, ki se je izkazala s filmi My Bloody Valentine, Dark Country in The Hole in v kratkem začne snemati filme Jackass 2: 3D, Drive Angry in Streetdance 2.

ALLAN NIBLO – PRODUCENT Prvikrat je produciral uspešnico Human Traffic, ki je prejela bafto. Je soustanovitelj Vertiga in produciral je filme, kot so The Football Factory, It's All Gone Pete Tong in Ajami, ki je bil v igri za oskarja. Pred kratkim je končal film Monsters.

TIM MURRELL – MONTAŽER za Timom Murrellom je več kot desetletje montiranja za film in TV. Sodeloval je pri Middletown, Waz, The Children, Wake Wood in The Bounty Hunter.

JANE ENGLISH – SCENARISTKA Priznana scenaristka za film in TV je spisala najstniško dramsko serijo As If in z bafto nagrajeno serijo Sugar Rush. Med drugim je napisala tudi No Angels, Girl's Weekend in film The Secret Diaries of Miss Anne Loster.