Vse se začne… z izbiro.
V Somraku: Mrk, tretjem poglavju iz neverjetno uspešne serije knjig Stephenie Meyer, Bello Swan (Kristen Stewart) spet obdaja nevarnost: Seattle pretresa vrsta skrivnostnih umorov in zlohoten vampir nadaljuje svoj maščevalni pohod. V vrtincu dogajanj se mora Bella odločiti med ljubeznijo do Edwarda Cullena (Robert Pattinson) in prijateljstvom do Jacoba Blacka (Taylor Lautner); dobro se zaveda, da utegne njena izbira med vampirjem in volkodlakom zanetiti brezčasen spopad; tik pred maturo je Bella tudi tik pred najbolj pomembno odločitvijo v svojem življenju.
Večina njenih sošolcev dobiva pisma s fakultet, na katere bi se radi vpisali, in razpošiljajo obvestila o maturi, Bella pa se odloča, ali bo za vedno z ljubljenim Edwardom. Ni ji všeč, da ji ta ponuja kompromis: preden jo spremeni v vampirko, hoče, da se poročita. Le kakšne posledice prinaša takšna odločitev – zanjo, za njeno družino, za njene prijatelje?
Medtem se bliža vojna. Izigravajoč šibke točke v nadnaravnih sposobnostih družine Cullen je neznana sila ustanovila Vojsko novorojenih, ki jo sestavljajo sveže nastali vampirji; njihova moč, zloba in nebrzdana sla po krvi je v prvih mesecih njihovega novega nadnaravnega življenja najhujša. So le orodje v rokah Victorie (Bryce Dallas Howard), ki si želi zgolj maščevanja, ali pa za njimi stojijo Volturi, ki bi radi poskrbeli, da Bella zares postane nesmrtna?
Vojska novorojenih, ki ji poveljuje Riley (Xavier Samuel), se bliža Forksu in deželi Quileutov, zato morajo Cullenovi in krdelo volkodlakov pozabiti na svoje prirojeno sovraštvo in združiti moči, da Bello in svojo okolico obvarujejo pred hujšim sovražnikom. Med pripravami na spopad Bella izve še več o skrivnostni zgodovini plemena Quileute, o vse večjem krdelu volkodlakov in o Jasperjevi in Rosaliejini preteklosti. To ji bo pomagalo razumeti, kakšne vezi se pletejo med volkovi, uvideti ljubezen, ki jo veže na Jacoba Blacka, in zavarovati tiste, ki jih ima rada.
Film je s še več akcije, ljubezni, prijateljstva, ljubosumja in strasti, zaradi katerih sta bila Somrak in Mlada luna svetovni uspešnici, maščevanja polno romantično nadaljevanje priljubljene vampirske zgodbe. Posnet je po seriji knjižnih uspešnic Stephenie Meyer in ti družno s filmi predstavljajo kulturni fenomen s predanimi oboževalci, ki nestrpno čakajo vsako novo poglavje.
V manj kot petih letih je Stephenie Meyer postala fenomen v založništvu; pravice za prevod štirih knjig iz sage Somrak so prodali v skoraj 50 držav in po vsem svetu prodali 100 milijonov izvodov knjig. Njeni romani so na lestvicah najbolje prodajanih knjig že prek 142 tednov.
Film je režiral David Slade (30 Days of Night, Hard Candy), scenarij je po knjigi Stephenie Meyer priredila Melissa Rosenberg. V glavnih vlogah nastopajo Kristen Stewart, Robert Pattinson in Tayler Lautner.

FENOMEN GRE NAPREJ

Serija filmov Somrak, v kateri igrajo Kristen Stewart, Robert Pattinson in Taylor Lautner, pripoveduje o 17-letni Belli Swan, ki se preseli k očetu v mestece Forks v zvezni državi Washington. Tu jo pritegne bledolični in skrivnostni sošolec Edward Cullen, ki pa jo očitno odriva od sebe. A nobeden od njiju ne more prek dejstva, da ju nekaj vleče skupaj… Tega ne more preprečiti niti Edwardovo priznanje, da je vampir. Da je še zadeva še bolj zapletena, je Bellin najboljši prijatelj Jacob Black volkodlak, in volkodlaki so na svetu le zato, da pobijajo vampirje.
Sodobna vampirska ljubezenska zgodba Somraka – prvega filma v seriji – je na velika platna prišla novembra 2008 in nemudoma postala uspešnica. Drugi film v franšizi, Mlada luna, je premiero doživela novembra 2009. Skupaj sta filma doslej po vsem svetu prinesla prek 1,1 milijarde dolarjev.
Oba filma sta podrla rekorde prodaje DVD-jev: Mlado luno so v prvih dneh po izdaji prodali v 4 milijonih izvodov, kar je preseglo prodajo Somraka, ki je v prvih dneh prodal 3,8 milijonov DVD-jev in postal najbolje prodajan DVD leta 2009 z 9,2 milijoni prodanih izvodov. Na tisoče trgovin po ZDA se je pridružilo polnočni prodaji ob izidu, da so zadostili nenasitnim oboževalcem sage, ki že komaj čakajo na Mrk.
Tako kot knjiga se tudi film vrti okoli ljubezenskega trikotnika med Bello Swan, Edwardom Cullenom in Jacobom Blackom, ki se bliža velikemu preobratu, medtem ko se morajo Cullenovi in krdelo volkodlakov združiti proti skupnemu sovražniku. »Ko smo začeli snemati filme, so vsi trdili, da bo tretji najboljši,« pravi eden od producentov vseh treh filmov Wyck Godfrey. »Po mojem se jim je tako zdelo zato, ker Mrk vsebuje največ akcije in pripelje do vrhunca v spopadu med volkovi, vampirji in novorojenimi. Poleg tega vemo, da bo tu počilo med Bello, Edwrdom in Jacobom. A zame je težišče Mrka v resnici Bellina odločitev, da bo postala vampirka; zares začne tehtati, kaj to pomeni,« dodaja Godfrey. »Pretehtati mora dobre in slabe strani posledic, če postane Edwardova ljubica za vekomaj.«
Pisateljica Stephenie Meyer se strinja: »Meni je bilo vedno najbolj pomembno to, kako se soočiš s posledicami svojih odločitev, in da tudi pravilne odločitve prinesejo posledice; kot tudi to, če se sploh nič ne odločiš. Med najbolj pomembnimi rečmi, ki jih dojamejo odrasli, je, da če storimo A, se bomo morali spopasti z B; in to je treba upoštevati. Bella mora odrasti in se spopasti s posledicami svojih dejanj.«
Njeno zgodbo podčrtavajo zapletena razmerja med mnogimi liki: »Ljubosumje in zaupanje sta pomemben del vsakega človeškega razmerja. Kadar pišem, to rada premlevam; čisto se zapletem v klobčič razmerij med ljudmi, in to me vedno žene naprej,« pravi Meyerjeva. »V filmu je precej več Victoriine, Rileyjeve, Breejine zgodbe, kot je je v knjigi. Ko smo pisali scenarij za Mrk, sem Melissi in ljudem s Summita podrobno opisala, kaj počne Victoria, da smo si bili vsi na jasnem. Bilo je zabavno, kajti v ozadju zgodbe je marsikaj, česar nihče ne ve, saj tega v romanu nisem opisala. Krasno je bilo in vesela sem, da je nekaj od teh podrobnosti pristalo v filmu, saj bodo gledalci videli nekaj ozadja, ki se ga Bella ne zaveda.«
»Blazno se zanašam na Stephenie; pri vsakem filmu bolj – in pri Mrku bolj kot poprej,« priznava scenaristka Melissa Rosenberg. »Za Mrk sva se podali onkraj knjige in se poglobili v mitologijo, ki jo je Stephenie razvila že sama. Nekaj od tega mi je razkrila in mi tako omogočila, da osmislim film in nekatere njene like postavim v drugačen zorni kot.«
Posebno vlogo v filmu ima skrivnosti novi lik Riley. »Ker je knjiga napisana z Bellinega zornega kota, ga spoznamo šele, ko ga spozna tudi ona,« pove Rosenbergova. »A Stehenine se je seveda domislila, kako je Riley sploh nastal, zato sem imela priložnost, da ga bolje orišem in ne zgolj vtaknem v tretje dejanje.«
Za režiserja tretjega filma so po Catherine Hardwicke in Chrisu Weitzu izbrali Davida Slada. »Vedno smo si želeli mešanico različnih filmov, zato smo za vsak film načrtovali drugega režiserja,« razloži Godfrey. »Za Mrk smo hoteli dobiti nekoga, ki bo znal delati z mladimi igralci in bo iz njih iztisnil sijajno igro, hkrati pa bo imel tudi širši vizualni razpon in sposobnost za dobro akcijo. David Slade se je izkazal za izjemnega kandidata. Poleg tega obožuje mite in nadnaravno. Njegov film Hard Candy je bil odvisen od igre, njegov drugi film, 30 Days of Night, pa je imel tisti pravi vizualni slog.«
»K projektu me je pritegnila sijajna zgodba, ki je zame kot režiserja velikanski izziv,« pravi Slade. »Nerad kar naprej počnem eno in isto; učim se na izzivih. Do neke mere je bil ta film zame največji izziv – posneti nekaj tako velikanskega v danem času in se pravzaprav podati v čisto nov žanr. Res sem posnel vampirski film, a Mrk je nekaj povsem drugega. Za romantično zgodbo gre, ki se iz temačnosti preliva v čisto romantiko. Velik izziv je bil posneti čustvene prizore, pa tudi zabavno in poučno. Predvsem pa vedno iščem dobro zgodbo in Mrk – prebral sem vse knjige – je moja najljubša.«
»Če nameravam prizor posneti na določen način, je pomembno, da je to že v scenariju,« nadaljuje režiser. »Skice prizorov sem pokazal Melissi in ta jih je vključila v pisanje. Včasih sva debatirala o likih pa o njihovi zgodovini in Melissa odlično pozna zgodbo in like; takoj je vedela, kaj govorim, kadar sem kaj skušal kaj opisati z estetskega zornega kota. Potem sva poklicala Stephenie in ji vse razložila, ona pa nama je še bolje razjasnila zadevo. Ko sva dobila njeno potrditev, sva to imela za zadnjo besedo, saj je to konec koncev njeno vesolje.«
Meyerjeva pravi, da je bilo sodelovanje s Chrisom Weitzom pri Mladi luni »krasno. Razumel je moj pogled in jaz njegovega. Spraševal me je, kaj mislim o tem ali onem. Pri enem prizoru se natanko spominjam, da je rekel, Kar iz knjige bomo prepisali. Pisatelj to rad sliši. Pri Mrku pa smo se kar naprej posvetovali, že ko smo snemali. Knjiga je obsežna in veliko se dogaja. Skušali smo v film vtakniti kar največ, potem pa smo metali ven. Zapleteno je bilo, a zabavno.«
Zvezdniki, ki so se vrnili v svoje vloge, se strinjajo: »Krasno je, če imamo igralci priložnost delati na isti zgodbi, z istimi igralci, pa z drugim režiserjem, in se lahko pri tem prilagajamo različnim stilom. Za to priložnost sem res hvaležen,« pravi Taylor Lautner in nadaljuje: »Film bo precej bolj temačen. V vojni smo, Victoria je na maščevalnem pohodu. Volkodlaki in vampirji so v polni bojni opremi. Za to ni boljšega režiserja, kot je David Slade.«
»Film je bolj akcijski,« meni Pattinson. »Mlada luna je bolj intimna in se odvija v precej drugačnem vzdušju. Mrk je precej bolj divji in zahteva precej več neposrednosti, kar ustreza Davidu. Poleg tega ima film bolj grob ton; prizori s spopadi so bolj nabiti in surovi, celoten film ima hitrejši tempo.«
»Začuda se mi ta film zdi od vseh teh najlažji,« se smeji Stewartova. »Ni se bilo težko znova podati v Belline čevlje, sploh po Mladi luni, ki je tako tuhtajoč film, kar se tiče vsega, kar je Bella morala prestati. Tokrat je lik precej bolj podjeten – in več mora postoriti. Od nje se zahteva, da se spopade z rečmi, ki je čustveno morda ne bodo tako izžele. Tisočkrat sem se že znašla v takšnih smrtno nevarnih položajih in mislim, da mi gre tokrat bolje od rok.«
Godfrey je prepričan, da bodo oboževalci navdušeni nad tem, kar so dosegli v Mrku: »Nadaljevanje vsega je, na kar so čakali. Zdi se mi, da smo počasi pripravljali eksplozijo vseh zunanjih elementov, ki se zlijejo nad Forks – in to zato, ker se je Bella odločila, da postane vampirka.«

IGRALSKA ZASEDBA SE ŠIRI

V Mrku se vrne poglavitna igralska zasedba iz Somraka in Mlade lune; z novim režiserjem Sladom pa se jim pridružuje tudi nekaj novih igralcev, med njimi Bryce Dallas Howard, Xavier Samuel in Jodelle Ferland kot vampirji ter Julia Jones, BooBoo Stewart in Alex Rice kot pripadniki plemena Quieleute.
Seveda sta že prva dva filma iz treh mladih osrednjih igralcev v vlogah Belle, Edwarda in Jacoba naredila zvezde. »Pri Mrku gre za trikotnik in napetost med temi tremi liki,« pokomentira scenaristka Rosenbergova. »Tekmovalnost in ljubosumje – osnovni človeški čustvi ljubezni in izgube. V bistvu je vse zelo surovo in to v tem filmu pride zelo do izraza; bogat rudnik čustev je. Bello je krasno pisati in iz nje izvleči moč, poglabljati lik, sploh ker jo igra Kristin Stewart. Res je polna notranje moči in v tej zgodbi res postane prava junakinja. Takšne like res rada pišem.«
»S temi liki živimo že kar lep čas,« pravi Stewartova. »Vse več se naučimo o njih in sčasoma se zlijemo z njimi. Na zunaj smo svoje osebnosti, a ko začnemo snemati, smo res Jacob, Bella ali Edward.«
Mrk se spopada z različnimi vidiki ljubezni: s pravo ljubeznijo, s fantazijsko ljubeznijo in z možnostjo ljubiti dve osebi hkrati. »Zame gre pri trikotniku za pravo in fantazijsko ljubezen,« razlaga pisateljica Meyerjeva. »En lik postavim v položaj, ko se mora odločiti med dvema. Bella se v Mladi luni nevede zaljubi v Jacoba, saj je edina ljubezen, ki jo je bila poznala doslej, zgolj fantazijska; takšna na vrat na nos, ko te predmet tvoje ljubezni usliši in ne moreš verjeti, kakšno srečo imaš in kako je vse lepo in čudovito. Potem pa se zares zaljubi v Jacoba, kot se to pač običajno zgodi: v svojega najboljšega prijatelja, ko bi rad vsak trenutek preživel z njim. A Bella ne razume, za kaj gre, saj je ljubezen doslej okusila z drugačne plati. V Mrku se s svojimi čustvi sprijazni in dojame, da ga ima rada bolj kot zgolj prijatelja; nato se mora odločiti med tem in med fantazijsko ljubeznijo. Ker liki so, kakršni so, je bil konec zame neizogiben – izbrala bo Edwarda – a hotela sem, da se natanko zaveda, kaj ima na izbiro in čemu se mora odpovedati.«
Kot pravi Slade, »Edward predstavlja ideal resnične ljubezni, medtem ko Jakob pooseblja bolj človeško ljubezen, ki je polna napak, a še vedno iskrena.« In medtem ko »prvi film pripoveduje o novi ljubezni,« nadaljuje Pattinson, »in drugi o izgubi, se tretji spopada s tem, kako težko je resnično razmerje. Med Bello in Edwardom se je spletel predan odnos, kar stvari zaplete, saj se je Edward odločil, da postane del Bellinega sveta. Doslej je ostajal na svojem, saj mu je bilo omogočeno življenje v dokajšnji osami; v tretjem filmu pa se sprijaznil z dejstvom, da je z Bello, kar pomeni, da mora postati del resničnega sveta in postati bolj človeški. Težko se mu je prilagoditi hitrosti in vsakodnevnim čustvom običajnih ljudi. Težko, ker se tega ne spominja več…«
»Na preizkušnji je brezpogojna ljubezen,« pravi Stewartova. »Brez dvoma sta si predana, a tokrat o tem več govorita. Bolj sta odkrita; bolj voljna v svoje življenje pustiti še druge, namesto da se gresta odnos, ki izključuje vse okoli njiju. Naposled lahko normalno zaživita.«
Lautner meni, da je Mrk »vrhunec ljubezenskega trikotnika. V Mladi luni je Jacob strastno sovražil Edwarda. V Mrku se mora z njim spajdašiti, da zavaruje Bello, in tako Edwarda pobližje spozna. V prizoru v šotoru se odkrito pogovorita. Edward mi bere misli; ve, kaj se mi plete po glavi, jaz pa nima pojma, kaj se plete po njegovi. Zato ga prosim, naj se mi odpre – in jasno mi postane, da je prepričan, da sem za Bello boljši kot on. Jacobu je ta preblisk v Edwardove misli neprecenljiv.«
»Edward pravzaprav dobro pozna Jacoba, Jacob pa doslej ni imel prave priložnosti spoznati Edwarda,« povzame Meyerjeva. »Nanj gleda kot na ne-človeka, ki ne pozna čustev. Po tem pogovoru ga ne more več ravno sovražiti, medtem ko Edward Jacoba ni nikoli sovražil, saj ve, da ima fant čiste, dobre namene. Na osnovi tega se lahko pobotata in postaneta prijatelja.«
Godfrey pravi, da si je Edward »vedno želel, da bi Bella izbrala Jacoba in si ustvarila človeško življenje, a svoje ljubezni do nje ne more utajiti. Če izbere njega, se bo moral s tem sprijazniti. In tudi Jacob to naposled sprejme in dojame, da Bellinega srca ne bo mogel osvojiti. Med fantoma je vez: oba ljubita Bello; to ju združuje.«
Ob koncu filma »Bella pristane na poroko z Edwardom; pri pisanju tega scenarija,« razloži Rosenbergova, »me je navduševalo to, da sem lahko napisala Bellin govor glede odločitve. Ne gre le za odločitev med Edwardom in Jacobom, temveč tudi med tem, kaj ljudje menijo, da bi morala biti, in tistim, kar v resnici je. Na tem popotovanju je odkrivala samo sebe in na koncu se lahko postavi zase in reče, To sem jaz in to je moj svet. Naposled odraste. Vsi liki, predvsem pa Bella, spoznajo, kdo so. Gre za neverjetno preobrazbo, na katero smo čakali kar nekaj knjig. Bella bo postala ženska – dobesedno.«
Trije glavni igralci uživajo v skupnem delu, saj so med snemanjem treh filmov razvili prav poseben deloven odnos. »Rada delam s Taylorjem. Najina dinamika je podobna tisti med Jacobom in Bello – drug ob drugem sva zelo sproščena,« razlaga Stewartova. »Z Robom se pri tem filmu veliko več smejiva pri resnih prizorih kot pri tistih, ki naj bi bili bolj lahkotni in humorno obarvani. Ta film je najlažji, saj smo že vzpostavili dinamiko, ki je ne zmore nihče narušiti. Kot na avtomatskem pilotu smo.«
Pattinson se strinja, da je bilo snemanje krasno. »Taylor je mega; v drugem filmu sem imel komaj kaj prizorov z njim, zato je tokrat fino; predvsem snemanje prizorov, kjer se prerivava. Edward je vedno nekakšne važič in Jacob mu gre res na živce; nenehno sta si v laseh.«
Lautnerju je v filmu težko sovražiti Pattinsona: »Rob je preveč prisrčen,« se nasmeji.
»Postali so družina. Noro je videti, kako so ti filmi spremenili njihova poklicna in zasebna življenja,« pove Godfrey. »Ko začnemo snemati film, je, kot bi prišli nazaj v počitniški tabor. Vsi smo presrečni, da se spet vidimo, a zraven so tudi prepirčki, kot v vsaki družini, pa se na koncu vedno objamemo in si rečemo: Se vidimo prihodnje poletje.«
Kot družna Cullen se v filmu vračajo Ashley Greene v vlogi Alice, Peter Facinelli kot Carlisle, Nikki Reed kot Rosalie, Jackson Rathbone kot Jasper, Kellan Lutz kot Emmett in Elizabeth Reaser kot Esme. »Cullenovi so Bello pravzaprav sprejeli za svojo, a dekle jih je tudi ogrozilo: celoten klan vampirjev se bo zgrnil nad Forks in družina se bo morala braniti,« razlaga Godfrey.
Tako Cullenovi kot volkodlaki skušajo zaščititi Bello in prebivalce mesta. »V Mladi luni so se volkodlaki prebudili, ker so bili v bližini vampirji. Igralska zasedba se zdaj širi; v Mrku nastopi nekaj novih volkodlakov,« pravi Facinelli. »Vendar so volkodlaki in vampirji kot voda in olje: ne gredo skupaj. Volkodlake moramo celo prositi za pomoč, kar jim je všeč, saj z veseljem pobijajo vampirje. Zato je zadeva zapletena – prosimo jih, naj pobijejo vampirje, a da naj hkrati nas pustijo pri miru.«
Ti vampirji so prepričani, da Cullenovi ogrožajo njihovo varnost in življenjski stil. In zato proti njim vodijo Vojsko novorojenih. »Novorojeni so najmočnejši in najbolj krvi željni prvo leto svojega obstoja, zato so dobri, vzdržljivi in pogrešljivi vojaki,« pravi Rosenbergova.
Za vlogo Bree, eno od pripadnic Vojske novorojenih, so filmarji izbrali kanadsko igralko Jodelle Ferland. »Uboga Jodelle,« zavzdihne Stephenie Meyer. »V novo življenje se Bree zbudi povsem ranljiva; zmedena je in v dvomih in ne ve, kaj ji je storiti, razen da uboga, kar ji rečejo.«
Da se je bolje pripravila na vlogo, ji je Meyerjeva dovolila, da prebere osnutek novele, ki jo je bila spisala z Breejinega zornega kota in ki ponuja podrobnosti o liku, ki jih v Mrku ni zaslediti. Rokopis je dala v branje tudi scenaristki Rosenbergovi, režiserju Sladu ter igralcema Xavierju Samuelu in Bryce Dallas Howardovi, da bi imela boljši vpogled v izvor svojih likov Rileyja in Victorie. »Zadovoljna sem, da bo tudi ta plat zgodbe pristala v filmu,« pravi pisateljica. »In nad to novelo nisem nič manj presenečena kot ostali. Leta 2005 sem jo začela pisati, da bi raziskala drugo plat Mrka, ki sem ga tisti čas ravno popravljala. Nameravala sem jo objaviti na svoji spletni strani. Potem pa sem začela delati na Uradnem vodniku Somraka in zdelo se mi je, da bo to boljši kraj za Breejino zgodbo. A zgodba je bila vse daljša in je nisem mogla vključiti v Vodnik.«
Novela The Short Second Life of Bree Tanner: An Eclipse Novella je na voljo od 5. junija 2010, tik pred izidom Mrka v kinematografih.
V Mrku se krdelo volkov spajdaši s svojimi zakletimi sovražniki, da bi zaščitili Bello. Igralcem iz Mlade lune se je pridružilo kar nekaj novih. »V Mrku je zasedba vse večja. In še večja bo v Jutranji zarji,« razlaga Godfrey. »V vsaki knjigi srečamo nove like; in v filmih to poskrbi za njihovo svežino.«
Krdelo mora združiti moči s Cullenovimi, da Bello, prebivalce Forksa in svoje pleme zaščitijo pred Vojsko novorojenih. »Pri Mrku je zame najbolj zabavno to, da v mojem svetu pravzaprav ni veliko pokvarjencev,« razlaga Meyerjeva. »Če pogledamo s stališča nekoga, kot je Victoria, jo zlahka razumemo. Predvsem kar se tiče Cullenovih in plemena Quileute, imamo dva tabora dobrih ljudi na dveh bregovih nesporazuma. Takšen konflikt je zabavno pisati, kajti ko se spopadeta dobro in zlo, je malone jasno, kdo bo zmagal: v lepopisju dobro vedno premaga zlo. Ko pa se spopade dobro z dobim, je težko uganiti, kakšen bo izid.«

SNEMANJE MRKA

Mrk so začeli snemati 17. avgusta 2009 v kanadskem Vancouvru in naslednjih 11 tednov snemali na mnogih lokacijah po Britanski Kolumbiji. Mnogi od gozdov, ki nastopajo v filmu, so bili zelo odročni in težko dosegljivi, igralci, ki so sodelovali v zapletenih akcijskih prizorih, pa so morali skozi tedne posebnih telesnih priprav. Igralci in kaskaderji so neutrudno uprizarjali borbeno koreografijo, vse dokler niso morali zaradi zakonov fizike zadeve prepustiti oddelku za posebne učinke.
Poleg ljubezenske zgodbe v sodobnem okolju med nadnaravnimi vampirji in volkodlaki je ustvarjalce omejevala tudi želja, da se čim bolj držijo elementov, ki si jih je bila v svojem romanu zamislila pisateljica Stephenie Meyer. Upoštevati so morali tudi ustvarjalne odločitve, ki so jih ustvarjalci sprejeli v prejšnjih dveh nadaljevanjih, pri tem pa se truditi, da bi pripoved ostala sveža in vznemirljiva. Prizorišča, kot so hiša Cullenovih, Bellin dom, Jacobov dom, srednja šola v Forksu in livada, na katerem se svetlikajo vampirji, so bila že vzpostavljena in točno določena. Poleg tega so morali v prava oblačila in kostume odeti prek tri ducate glavnih in pomembnejših likov ter ducat kaskaderjev, nemalo preglavic pa je povzročalo mnoštvo predzgodb iz različnih obdobij in na tone oboževalcev, ki so se trudili izvedeti vsako podrobnost.
»Med največjimi izzivi na filmu je že od nekdaj to, kako ujeti hitrost, s katero se premikajo vampirji,« pravi Wyck Godfrey. »David in E.J. sta se domislila, da bi to naredil kar s kamero. Hoteli smo pokazati, kako vampirji skozi gozd letijo z neverjetno hitrostjo, kot to v knjigah opisuje Stephenie Meyer.«
»Veliko smo razmišljali o hitrosti vampirjev – kar naprej smo tuhtali, kako bi načeli to fizikalno uganko in pokazali, da lahko noge tečejo tako hitro, da jih niti ne vidiš. Pomislili smo, kako žuželka na sekundo utripne s krilci do dva tisočkrat, in kako je to videti,« se spominja Slade. »Pa smo se domislili, kako doseči, da ljudje tekajo naokrog 50 km/h in pri tem počnejo še vse ostalo, pa da bo še vedno vse videti resnično. Hotel sem, da je videti nadčloveško, ne pa nadnaravno. Hotel sem se izogniti občutku, da gre za domišljijo. Kamero sem obdržal na ravni človeškega očesa, saj sem hotel, da film ostane v prostoru dojemljive verjetnosti.«
Režiser Slade se je posvetoval z režiserjem druge snemalne ekipe, s koordinatorjem kaskaderjev, koordinatorjem za bojevanje, svetovalcema za posebne in praktične učinke ter s scenografom in skupaj so izdelali t.i. koncept »čarobne preproge«, ki je dovoljevala skrajne hitrosti. »Prek te čarobne preproge smo lahko dosegli, da ljudje tečejo do 50 km/h. Rekli smo ji tudi tepih, pozneje pa kar sani smrti,« se smeji Slade. »Gre za zelo dolg, zelo zelo debel trak, pritrjen na tovornjak, ki se je pognal skozi gozd, na njem pa so bili kaskaderji in igralci; vozilo s kamero je skozi gozd drvelo vštric s tovornjakom. Ko smo dosegli največjo hitrost, so igralci začeli teči, in tako smo na kamero ujeli nekoga, ki teče 50 km/h, kar je videti skrajno hitro; resnično je, zato je tudi videti resnično.«
»Pri sagi Somrak se vse dogaja v resničnem okolju. Gledalci se istovetijo s filmom, ker je vse tako verjetno,« dodaja koproducent Bill Bannerman. »Morali smo uporabiti tisto, kar smo morali. Zato smo morali v pravi gozd. Zato smo morali v prave soseske – če smo jih seveda našli. Zato smo morali na čisto prave pečine. Zato smo morali na prave reke. Zato smo morali na vrhove pravih gora.«
Scenarij orisuje široko paleto prizorišč v divjini in označuje lokacije – na primer Zunaj: gozd, Zunaj: Strašljiv gozd ali Zunaj: Mahovnat gozd. »Pravi izziv je bil, kako poskrbeti, da bo vsak od teh gozdov videti precej drugače. Gozd je lahko gozd ali gozd ali gozd,« pravi scenograf Paul Austerberry. »Na primer Zunaj: Strašljiv gozd je vseboval nora drevesa, poraščena z mahom. Niti člani ekipe, ki so iz teh krajev, niso nikoli videli takšne lokacije. Našli smo tudi zanimive kamnine, neravna tla in seveda vodo, na primer kakršno reko, ko je prizorišče vizualno razdelila. Bal sem se, da bodo vsa prizorišča postala eno, če si ne bodo silno različna. Tako da so lovci na lokacije prebrskali sleherni poraščeni kotiček v okolici Vancouvra. Vsak konec tedna sva šla z E.J.-jem na pohod na najrazličnejše kraje, da bi našla primerno različne gozdove. To ni bilo zapisano v scenariju, je pa še kako del tega filma.«
»Pri Mrku smo se spopadali s čisto svojstvenimi izzivi, saj vsebuje veliko spopadov in je vse skrajno megalomansko. Tisto, kar so morali pri volkodlakih doseči v prejšnjem filmu, zbledi v primerjavi s tem, kar so morali narediti pri tem. Pravila so čisto drugačna,« pravi strokovnjak za posebne učinke Kevin Tod Haug. »Interakcije je dvakrat več kot pri prejšnjem filmu, kjer so se spopadali na ravni oči. Tokrat volkovi skačejo eden na drugega, se prevračajo in pobijajo vampirje. To je veliko težje doseči.«
Slade je hotel, da so volkovi »resnični kot sama drevesa. Vedno pogledam, koliko listov je na drevesu ali koliko dlak je na volkovem trupu – oboje mora dajati vtis, da je iz istega sveta. Pri branju knjige sem zapazil čudovite trenutke, kako se na primer Bella ob Jacobu v volčji obliki počuti udobno – kako se nasloni nanj in podobno. Hotel sem zajeti ta dotik, ta del njegove nravi; če ga bo potrepljala po glavi, mora biti volk kar se da resničen.«
»Hoteli smo, da so volkovi kar se da pravi,« nadaljuje Slade. »V zgodbi so že tako ali tako junaški. Hotel sem, da gledalci, ko se Bella dotakne volka, zavzdihnejo, Ah, kako lepo. Mislim, da smo to tudi dosegli. Phil Tippet, s katerim smo trdo garali pri tem, je s svojimi možmi dosegel neverjetno. Tudi podjetje Image Engine se je dobro odrezalo pri prizorih z volkovi iz preteklosti. Kot režiser sem se odločil, da volkovi ne bodo izstopali; da ne bodo pod sijem žarometov. Hotel sem, da zgodbo pripovedujejo čustva.«
Scenograf Paul Austerberry meni, da je »ta projekt s stališča scenografije zanimiv zaradi preteklih dejavnikov. Vse se začne s Stepheniejino knjigo. Vrsto prizorišč in barv precej podrobno opiše. Nato je seveda interpretacija Catherine Hardwicke podala sijajen videz prvega filma. Ko se je snemanje preselilo v Vancouver, je moral scenograf David Brisbin s svojo ekipo za režiserja Chrisa Weitza poustvariti kar nekaj stvari iz prvega filma. Potem sva prišla z Davidom in vse skupaj podedovala. Precej razvejane korenine; a, kako zabavno, tudi zelo zanimiv izziv; bilo je, kot bi se šla arheologijo. Pobrskati sva morala po posnetkih iz prvega in drugega filma in nato na vse tisto odtisniti še svoj pečat.«
»Kadar se pri kakšni stvari nismo znali ali mogli odločiti, smo zamisel predstavil Stephenie, saj je ona ustvarila ta svet. Spraševali smo jo po barvah, rekvizitih in nakitu; vse te podrobnosti ji namreč veliko pomenijo.«
Poleg tega »smo morali na novo narediti kar precej stvari, ki jih nismo mogli več dobiti iz prejšnjih dveh filmov. Nekateri predmeti so silno nadrobni in precej dragi za izdelavo. Največji izziv z domovanjem Cullenovih je na primer bil, da smo jo morali previdno razstaviti, saj gre do naslednjega filma v skladišče. In najpomembnejše so arhitekturne podrobnosti: okna, vrata, kredence, kamin, ograja na stopnišču, itd. Stopnice so bile precej drage in veliko časa so nam vzele. Vse posamezne delčke, ki niso preveliki, lahko shranimo v zabojnike in jih spet sestavimo, ko jih naslednjič potrebujemo.«
Okolica Vancouvra je ponudila vrsto prizorišč, ki so nastopila »v vlogi« sodobne Floride in Seattla ter umestila zgodbe iz preteklosti, kot na primer vas Quileutov iz leta 1750; Rochester v New Yorku iz leta 1933; in Teksas 19-ga stoletja. »E.J. se je podal iz mesta in posnel nekaj širjav v osrednji Britanski Kolumbiji, kjer so posneli film Unforgiven,« pravi Slade. Če imaš nekaj tako velikanskega, kot je Mrk, vse te množične akcijske prizore in prebliske v številna druga časovna obdobja, moraš vse skupaj razgraditi na manjše kose in vsak ta kos osmisliti do kar se da najmanjše podrobnosti. Potem je z vsakim kosom lažje upravljati.«
»Teoretično smo oba filma posneli enega za drugim,« razlaga koproducent Bill Bannerman. »Medtem ko je Chris Weitz monbtiral Mlado Luno, je David Slade že pripravljal Mrk, zato smo obdržali večino snemalne ekipe in celotno infrastrukturo, tako da je bila mašinerija v bistvu enaka. Dva povsem različna režiserja, dva povsem različna svetova in dva povsem drugačna filma. Vendar pa je ta kontinuiteta nadgradila oba filma; vsi na oba filma gledamo kot na celoto. Obema režiserjema smo pomagali, da se osredotočita predvsem na scenarij, ki sta ga dobila v roke. Vsak na svojega. Mislim, da je bilo to za franšizo izjemnega pomena. Veliko tehničnih sodelavcev na obeh projektih pozna knjige in so z navdušenjem sodelovali pri obeh ter tako veliko doprinesli delovnemu procesu.«
Direktor fotografije Javier Aguirresarobe in kostumografinja Tish Monaghan sta med tistimi, ki so sodelovali pri obeh filmih. »Javier Aguirresarobe je najbolj simpatičen možakar na svetu,« prisega Slade. »Ekipa ga je proglasila za človeka, ki se bo najverjetneje smehljal, pa naj se dogaja, kar se hoče. Celo na dan po zahvalnem prazniku, ko smo bili vsi slabe volje, je bil Javier nadvse razposajen. Z njim je v čast delati, saj je večkrat nagrajen in uveljavljen snemalec; takšnega mojstra je pri delu z užitkom opazovati.«
»Mrk nima istega vizualnega koncepta kot Mlada luna, daj gre za dve različni zgodbi,« nadaljuje Slade. »S Javierjem sva se odločila, da z osvetljavo in kamero doseževa drugačno estetiko. Krasno je sodelovati z nekom, ki se zna prilagoditi tvojemu načinu dela. Z nekom, ki hitro dojame, da si precej natanko predstavljaš, kaj skušaš narediti, in ti pri tem pomaga ter celo nadgradi tvoje delo. Javier je eden takšnih ljudi – sijajen človek, ki je tehnično izpopolnjen in čustveno predan svojemu delu. Že sama njegova prisotnost ti dobro dene. Pravzaprav nas vse spravi v dobro voljo. Iz Mlade lune ga nisem hotel obdržati, da bi ohranil enako estetiko, temveč zato, da sem imel priložnost sodelovati z nekom, ki ima tolikšne izkušnje. Hvaležen sem, da sem se od njega toliko naučil.«
Kostumografinja Tish Monaghan je pri sodelovanju z novim režiserjem nadvse uživala. »Ko sva se z Davidm Sladom prvič dobila, sva se nadrobno pomenila o likih, predvsem o tem, kam gredo Cullenovi in Bella. Predstavila sem mu, kaj vse smo ustvarili dotlej, a hkrati prisluhnila njegovim zahtevam. Mislim, da je kar težko, če kot režiser prideš za dvema drugima in skušaš pustiti svoj pečat, saj imaš opraviti z domala istimi liki.«
Vsi ustvarjalci pa so pri snemanju brez dvoma največ odgovornosti čutili do oboževalcev sage Somrak. »Vesolje Somraka je povsem edinstveno. Kaj podobnega si težko predstavljam,« pravi Slade. »Fenomen je velikanski in tako zelo drugačen od vsega, kar bi človek pričakoval. Ni primerjave. K temu filmu sem prišel, ne da bi to zares razumel. Do neke mere še vedno nisem povsem dojel. Verjetno noben filmar ne bi bil pripravljen na kaj takšnega. Ko sem se še dogovarjal, da bi režiral Mrk in Mlada luna sploh še ni bila posneta, smo vseeno že vedeli, da bo film velika uspešnica. Ko je Mlada luna prišla na platna, pa je presegla vsa pričakovanja.«
»Moje izkušnje z oboževalci se zato gibljejo po celotni paleti občutkov – od grozljivo strašnih do zares lepih. Srečanja z oboževalci so bila krasna, razen kadar sem bil zares prestrašen… in to le zato, ker nisem vedel, da pred njimi ne smem bežati,« smeje pove Slade.
»Med snemanjem v Vancouvru so nas oblegali najstniki iz Amerike in z vsega sveta,« razlaga Godfrey. »Hoteli, po katerih smo namestili igralce, so bili 100 odstotno zasedeni – in to z oboževalci. Igralci so morali bit previdni, če so se sprehajali po ulicah. Kar se tiče snemanja samega, pa smo na primer med vožnjo na delo prižgali radio in slišali, da bomo tisti dan snemali v Coquitlamu. Ko smo prispeli na prizorišče, je bila tam gneča in ljudje so nosili transparente v stilu Grdo se bom mulil, če ne vidim Cullena. Počeli so vse mogoče, da bi od Taylorja, Roba, Kristen in Cullenovih dobili avtograme. Pri tem je to krasen neusahljiv opomin, da se moramo kar najbolje potruditi, saj vsi komaj čakajo, da vidijo film.«
»Včasih smo morali zaradi vremena v zadnjem hipu zamenjati prizorišče snemanja, a oboževalci so bili že na novem prizorišču, ko smo prispeli tja,« dodaja Bannerman. »Gre za predane oboževalce in zaslužijo si biti prvi v vrsti za film, saj so bili rez vztrajni. Čisto drugače je kot pri katerem koli filmu, pri katerem sem kdaj sodeloval. Da si deležen te nenehne pozornosti, 24 ur na dan, od začetka do konca snemanja. To ne jenja in ne bo jenjalo, dokler ne posnamemo vseh filmov iz franšize.«
»Ker ima knjižna saga Somrak tako predano bazo oboževalcev, smo morali pri scenografiji upoštevati vse majhne podrobnosti, zapisane v knjigah,« dodaja Austerberry. »Stephenie veliko piše o določenih barvnih odtenkih. Tako na primer maturantsko zabavo pri Cullenovih krasijo rdeče in škrlatne sijoče lučke. Vse to smo pri scenografiji upoštevali. Prepričan sem, da bi oboževalci glasno protestirali, če takšnih malenkosti ne bi vključili v film.«
»Upam, da bodo oboževalci dobili občutek, da smo verno sledili knjigi,« pravi Rosenbergova. »Veliko reči smo preoblikovali, združili in presejali, a mislim, da gre za najbolj istoveten film – čustveno najbolj verno sledi knjigam. Poleg tega Mrk vsebuje največ akcije in mislim, da bo gledalce ta spopad na življenje in smrt pritegnil. Epsko obsežne bitke vsebujejo res sijajne kaskaderske prizore in posebne učinke. Vse skupaj je čedalje boljše.«

IGRALSKA ZASEDBA

KRISTEN STEWART (Bella Swan) se je svetovni javnosti predstavila z izjemnim nastopom v filmu Panic Room z Jodie Foster. Igrala je v filmih Adventureland in The Cake Eaters, slednjega je režirala Mary Stuart Masterson; Into the Wild v režiji Seana Penna, The Yellow Handkerchief, Jumper, What Just Happened, In the Land of Women, The Messenger, The Safety of Objects… Pred kratkim smo jo videli v neodvisnih filmih Welcome to the Rileys ob Jamesu Gandolfiniju in v The Runaways, v kateri igra Joan Jett.

ROBERT PATTINSON (Edward Cullen) je nase opozoril pri 19-ih v franšizi Harry Potter kot Cedric Diggory v filmih Harry Potter and the Goblet of Fire in Harry Potter and the Order of the Phoenix. Igrati je začel v Sword of Xanten Ulija Edla, v How to Be, igral je Salvadorja Dalija v Little Ashes in v Remember Me, v kateri igra z Emilie de Ravin in Pierceom Brosnanom. Pred kratkim je končal snemanje filma Bel ami po romanu Guyja de Maupassanta in že snema Water For Elephant z Reese Witherspoon in Christophom Waltzem po knjižni uspešnici.

TAYLOR LAUTNER (Jacob) je pri 13-ih dobil vlogo v The Adventures of Sharkboy and Lavagirl 3-D in takoj zatem še v družinski uspešnici Cheaper by the Dozen 2.
Pri šestih letih je začel vaditi karate in se dokazal z več odličji; pri 11-ih je bil prvi na lestvici svetovnih karateistov v kar nekaj kategorijah, njegov vaditelj pa ga je že pri 7-ih prepričal, da gre na avdicijo za oglas, kar je spočelo njegovo igralsko kariero. Preselitev v Los Angeles mu je prinesla vloge na TV (My Wife and Kids, Summerland, The Bernie Mac Show) ter delo pri risanih serijah.
Kmalu začne z Johnom Singletonom snemati Abduction in za studio universal Stretch Armstrong po stripu. Letos je nastopil v filmu Valentine’s Day Garryja Marshalla ob Jessici Biel, Bradleyju Cooperju, Patricku Dempseyju, Jennifer Garner, Anne Hathaway, Ashtonu Kutcherju in Julii Roberts.

BRYCE DALLAS HOWARD (Victoria) je hitro postala ena najbolj mnogostranskih in dinamičnih mladih igralk v Hollywoodu. Letos je za Clinta Easwtooda z Matom Damonom posnela Hereafter, spomladi je začela snemati komedijo s Sethom Rogenom in Josephom Gordonom-Levittom, pred tem pa smo jo videli v filmski adaptaciji drame Tennesseeja Williamsa The Loss Of A Teardrop Diamond. Lani je ob Christianu Balu igrala v Terminator Salvation, leto prej v Shakespearjevem As You Like It v režiji Kennetha Branagha.
Poleg tega sodeluje izza kamere pri dveh novih projektih: kot producentka pri novem filmu Gusa Van Santa in kot scenaristka The Originals, ki je še v fazi razvoja. Leta 2004 je režirala svoj prvi film, kratkometražni Orchids.
Med drugim je igrala na odrskih deskah in v filmih Spider-Man 3, Lady In The Water in Manderlay Larsa von Trierja. Debitirala je v filmu The Village M. Nighta Shyamalana.

BILLY BURKE (Charlie) je pred franšizo Somrak dvakrat sodeloval z režiserjem Gregom Hoblitom v Untraceable z Diane Lane in v Fracture ob Anthonyju Hopkinsu; nadalje je ob Morganu Freemanu igral v The Feast of Love in Along Came a Spider, ob Johnu Savageu v The Grift, ob Sherry Stringfield v Forfeit, ob Joaquinu Phoneixu in Johnu Travolti v Ladder 49; v Dill Scallion je imel glavno vlogo. Na TV je gostoval v serijah 24 in Wonderland.
Trenutno z Nicholasom Cagom snema Drive Angry in pred kratkim je igral v neodvisnem filmu Highland Park s Parker Posey.

DAKOTA FANNING (Jane) je pred kratkim posnela The Runaways o Joan Jett in njeni skupini, risanko Coraline in triler Push. Kariero je začela pri petih letih v oglasu za pralni prašek in nato nastopila na TV v nanizankah ER, Practice, Malcolm In the Middle, Spin City, Ellen (igrala je Ellen v otroških letih), Ally McBeal (igrala je Ally v otroških letih) ter v zadnji sezoni serije Friends.
Pred tem je ob Queen Latifah, Alicii Keys, Sophie Okonedo in Jennifer Hudson igrala v The Secret Life of Bees, začela pa je ob Seanu Pennu v I Am Sam in takoj nato dobila vlogo v Spielebergovi zf miniseriji Taken. Med drugim je igrala še v Trapped, Dr. Seuss’ Cat in the Hat, Uptown Girls, Sweet Home Alabama, Hounddog, Man on Fire, Hide and Seek, The War of the Worlds, Dreamer, Nine Lives in Charlotte’s Web.
Pri svojih šestnajstih letih je aktivna tudi pri dobrodelnih ustanovah, med drugim za boj proti aidsu in pravice otrok.

ASHLEY GREENE (Alice Cullen) ima komaj 23 let, pa je že ena najbolj iskanih hollywoodskih igralk; prihodnje leto pridejo na platna kar štirje njeni filmi. Po vlogah v Somraku in Mladi luni se letos ob Mrku predstavlja v treh filmih: Skateland, The Apparition in Butter. Med drugim je nastopila v filmih Otis, Home of the Brave, The King of California, Radio Free Albemuth in v obrobni vlogi v filmu Kevina Spaceyja Shrink. Na TV smo njo videli v serijah Crossing Jordan, Desire in MAD TV.

PETER FACINELLI (Carlisle) je med najbolj iskanimi Hollywoodskimi igralci. Trenutno ob emmyjevi nagrajenki Edie Falco igra v novi TV uspešnici Nurse Jackie, gostoval je v novi sezoni serije Damages in v novi komični drami Finding Amanda. Pred tem je igral v nanizanki Fastlane in gostoval v uspešnici Six Feet Under.
Na velikih platnih je igral v filmih The Scorpion King, Riding in Cars with Boys, The Big Kahuna, Supernova, Can’t Hardly Wait, Foxfire in Dancer, Texas Pop. 81.
Lani je osnoval lastno produkcijsko hišo Facinelli Films, pri kateri bo produciral film Loosies, v katerem bo tudi igral. Režira Michael Corrente. Poleg tega bo s Correntejem posnel film Paz, zgodbo o boksarskem prvaku Vinnyju Pazienzi.

KELLAN LUTZ (Emmett) je po nanizanki The Comeback Lise Kudrow takoj presedlal k celovečercem: Stick It in Accepted, potem pa se kot gost spet vrnil na TV v na novo oživeli seriji 90210 ter v miniseriji Generation Kill.
Letos bo nastopil v treh filmih: v priredbi klasične grozljivke A Nightmare On Elm Street, Warrior in Meskada. Pred tem je igral v Screen Gem’s Prom Night ob Brittany Snow, Deep Winter ob Michaelu Madsenu in The Tribe. Bil je maneken za modno kampanjo firme Abercrombie & Fitch leta 2004, pojavil se je v kampanji za kavbojke Levi’s in je novi model za spodnjice Calvina Kleina.

ELIZABETH REASER (Esme Cullen) je brž postala ena najbolj obetavnih igralk v Hollywoodu, predvsem po zaslugi vlog v drami Sweet Land in v nanizanki Grey’s Anatomy. Pred kratkim je igrala v filmu Against the Current ob Josephu Fiennesu in Justinu Kirku, končala snemanje neodvisnega filma Homework, pred tem pa nastopila v Puccini for Beginners, Purple Violets ob Debri Messing in Selmi Blair, The Family Stone, Stay, The Believer, Mind the Gap, Shut up and Sing in 13 Conversations about One Thing.
Na TV smo jo videli v nanizanki The Ex List, Saved in v gostujočih vlogah v serijah Law & Order: Criminal Intent in The Sopranos.

NIKKI REED (Rosalie Hale) si je naklonjenost kritikov prislužila v drami Thirteen ob Holly Hunter – pri svojih štirinajstih letih je bila celo ena od scenaristov. Danes, pri enaindvajsetih, še vedno dokazuje, da je nadarjena in mnogostranska igralka. Pred kratkim je posnela neodvisno komedijo Last Day of Summer, pri kateri je bila tudi izvršni producentka. Leta 2006 je ob Alecu Baldwinu nastopila v Mini’s First Time, igrala je v Sony’s Lords of Dogtown ob Emile Hirsch in Heathu Ledgerju, ki ga je režirala Catherine Hardwick (Somrak). Na malih zaslonih Nikki gledamo v seriji The O.C.

JACKSON RATHBONE (Jasper Hale) je začel kot gledališki igralec in prvo televizijsko »službo« dobil v oddaji Disney 411 kot novinar. Pojavil se je v več oglasih, v seriji Beautiful People, The O.C., The War at Home, The Cleaner, v epizodi serije Criminal Minds in v TV filmu Close to Home. Sicer mu večinoma ponujajo glavne vloge, a se odlično znajde v karakternih, kot na primer v filmih Big Stan in Senior Skip Day. Med snemanjem Somraka je z M. Nightom Shyamalanom snemal tudi The Last Airbender.
Pred kratkim je osnoval lastno produkcijsko hišo PatchMo Entertainment, za katero je posnel film Girlfriend – v njem je igral vlogo in s svojo skupino 100 Monkey spisal glasbo. Upa, da bo kmalu tudi režiral.

XAVIER SAMUEL (Riley) že nekaj let privablja pozornost javnosti v domači Avstraliji in po svetu in obeta, da bo postal eden najbolj mnogostranskih igralcev svoje generacije. Trenutno v Berlinu z režiserjem Rolandom Emmerichom snema zgodovinsko dramo Annonymous, končal je snemanje nadnaravnega trilerja Road Train, videli pa smo ga že v trilerju The Loved Ones. Debitiral je v neodvisnem filmu 2:37, nato nastopil v ganljivi zgodbi September in v avstralskem filmu Newcastle.

JODELLE FERLAND (Bree Tanner) kariero razvija že dobro desetletje; kmalu po prvem rojstnem dnevu je namreč nastopila v TV oglasih in si nato nabrala skoraj 50 filmskih in TV vlog. Pri štirih letih je leta 1998 nastopila v mladinskem filmu Mermaid, ki ji je prinesla nekaj nominacij in nagrad. Nagrade so deževale tudi za vlogi v filmu Terryja Gilliama Tideland in v TV filmu Pictures of Hollis Woods, v katetem je igrala ob Sissy Spacek. Večini je znana po vlogi v grozljivki Silent Hill, trenutno pa snema Case 39 z Renée Zellweger in Wonderful World z Matthewom Broderickom.

FILMSKA EKIPA

DAVID SLADE (režiser) se je obrti naučil sam po študiju umetnosti v Angliji. Leta 2002 se je preseli v ZDA in se že naslednje leto spopadel s scenarijem za Hard Candy Briana Nelsona. Film je za manj kot milijon dolarjev posnel v pičlih 18-ih dneh in uspeh ga je zalučal med najbolj obetavne avtorje s tremi nagradami. Zatem se je podal v svet vampirjev s filmom 30 Days Of Night, v katerem igrajo Josh Hartnett, Ben Foster in Danny Huston.

MELISSA ROSENBERG (scenaristka) postaja ena najbolj vsestranskih in iskanih scenaristk v Hollywoodu, ki se z dela pri televiziji brez težav prehaja k filmu.
Spisala je scenarij za kulturni fenomen Somrak in nadaljevala z Mlado luno ter Mrkom. Ker ima neštete izkušnje v pisanju najstniških dram, se je zdela popolna, da priredi Somrak, kar ji je vzelo borih 6 tednov. Z velikim veseljem je pristala na izziv. »Pri teh stvareh si lahko zelo iznajdljiv. Zaživim lahko srednješolsko življenje, kakršnega nikdar nisem imela, saj se na filmu lahko zgodi karkoli.«
Rosenbergova naj bi se spet vrnila k TV kot glavna scenaristka in izvršna producentka nanizanke Dexter. Za svoje delo je prejela Peabodyjevo nagrado in bila v igri za emmyja in nagrado Združenja scenaristov. »Pri tej seriji si lahko privoščim tveganje, kar se tiče razvoja likov in zgodbe. Ko za TV mrežo pripravljaš 22 epizod na sezono, morda nimaš ravno največ časa za popolnost. Pri 12 epizodah na sezono za kabelsko mrežo pa imaš čas, da razviješ svoje misli, povežeš vse točke in napišeš močno, dodelano zgodbo.«
Scenaristično kariero je začela z uspešnico Step Up; ker je tudi sama profesionalna plesalka (želela je postati koreografinja), je bilo pisanje zgodbe med nadarjenim nebodigatreba in balerino iz višjega sloja kot nalašč zanjo. Film, ki je po svetu prinesel prek 114 milijonov dolarjev, Rosenbergovi ni predstavljal težav niti zaradi najstniške tematike, saj je pred tem spisala nekaj epizod nadaljevanke The O.C. Med drugim je pisala tudi za serije Ally McBeal, Party of Five, Boston Public, The Outer Limits in Dr. Quinn, Medicine Woman. Čeprav je vesela, da je začela pri velikih mrežah, pa se ji zdi, da je na kabelskih programih našla lagodno nišo.

STEPHENIE MEYER (avtorica romana) je bila leta 2003 gospodinja in mati treh sinov, ko se ji je sanjalo o skupini likov, ki jih ni mogla pozabiti. Preložila je vse, kar se je dalo, in se čez dan domislila zapleta, pozno ponoči, ko je hišo zajela tišina, pa ga je prelila na računalnik. Tri mesece pozneje je zaključila prvi roman, Somrak. Rokopis je kmalu zakrožil med založbami in Little, Brown Books for Young Readers je avtorici za tri knjige ponudila predujem v šestmestni številki. V nekaj tednih po izidu leta 2005 se je roman pojavil na petem mestu lestvice uspešnic časopisa New York Times, pravice pa so prodali v 45 držav.
Težko pričakovano nadaljevanje Mlada luna je izšlo septembra 2006 in 31 tednov obstalo na prvem mestu uspešnic New York Timesa; vnaprejšnje kopije so na eBayu prodajali tudi za 350 dolarjev. Tretja knjiga iz sage Mrk je izšla avgusta 2007 in že prvi dan so jo prodali v 150 tisoč izvodih. Takoj se je povzpela na prvo mesto lestvic po vsej ZDA, tudi na lestvicah USA Today in The Wall Street Journal. Bila je najbolje prodajana knjiga v Bolgariji, Nemčiji, Španiji in Argentini.
Četrta in zadnja knjiga Jutranja zarja je izšla avgusta 2008; prva naklada je bila 3,2 milijona izvodov, kar je največja naklada v zgodovini založbe. Na dan izida so prodali 1,3 milijona izvodov. Tudi sicer je bilo leto 2008 za Meyerjevo prelomno: založba Little, Brown and Company je izdala njen prvi roman za odrasle The Host, ki je debitiral na prvem mestu lestvice uspešnic New York Timesa in Wall Street Journala. USA Today je Stephenie proglasil za »avtorico leta« in navedel, da ji je »uspelo, kar ni uspelo nikomur – niti JK Rowling – že 15 let, odkar revija objavlja lestvico knjižnih uspešnic: zasedla je prva štiri mesta lestvice leta 2008.

WYCK GODFREY (producent) je produciral nedavne celovečerce When a Stranger Calls in Erago. V štirih letih je bil izvršni producent pri šestih filmih in zazdelo se mu je, da bi bilo treba snemati filme za občinstvo, ki se zdi pozabljeno: ljudje iz osrčja Amerike, od katerih mnogi hrepenijo po filmih z duhovno vsebino. S prijateljem Martyjem Bownom je ustanovil produkcijsko hišo Temple Hill. Začela sta s projektom The Nativity Story v režiji Catherine Hardwicke in nadaljevala z romantično komedijo Management z Jennifer Aniston in Stevom Zahnom. Takoj zatem sta se podala v projekt Somrak, poleg tega pa sta nazadnje producirala priredbo knjižne uspešnice Nicholasa Sparksa Dear John in trenutno pripravljata komično dramo Everything Must Go z Willom Ferrellom.

JAVIER AGUIRRESAROBE (direktor fotografije) je mojster španske kinematografije, ki si je mednarodno priznanje prislužil s filmom Secrets of the Heart, enim od 50 najboljših filmov po izboru revije American Cinematographer. S sedmimi nominacijami za nagrado goya in tremi kipci si je četrtega zaslužil s trilerjem Alejandra Amenabarja The Others z Nicole Kidman, potem pa je sodeloval pri mednarodnih produkcijah, kot so Almodovarjev Talk to Her (devetič v igri za goyo), Amenabarjev The Sea Inside (oskar za najboljši tujejezični film in peta goya za Aguirresaroba), prihajajoča filma The Road Johna Hillcoata po romanu Cormaca McCarthyja in The City of Your Final Destination Jamesa Ivoryja ter Allenova komedija Vicky Cristina Barcelona.
S Chrisom Weitzom, s katerim sta sodelovala pri Mladi luni, trenutno snema celovečerec The Gardener.

TISH MONAGHAN (kostumografinja) je sodelovala pri širokem izboru projektov: The Day the Earth Stood Still s Keanujem Reevesom, Insomnia z Alom Pacinom in Robinom Williamsom, Hot Rod, The Exorcism of Emily Rose z Lauro Linney, Catch and Release z Jennifer Garner in Juliette Lewis, An Unfinished Life, The Invisible, Chaos Theory, The Underclassman in Cats & Dogs. Po delu v gledališču je kariero začela pri TV, kjer je sodelovala pri miniserijah Brothers by Choice, Traffic in serijah Monk ter The Heights.

HOWARD SHORE (skladatelj) velja za enega dandanes najbolj spoštovanih, nagrajevanih in aktivnih skladateljev in dirigentov. Njegovo sodelovanje s Petrom Jacksonom pri trilogiji Gospodarja prstanov je brez dvoma njegov največji dosežek doslej, za katerega je prejel tri oskarje, štiri grammyje in tri zlate globuse. Je eden od izvirnih stvariteljev komične serije Saturday Night Live in pri ustvarjanju serije je kot glasbeni direktor deloval od leta 1975 do 1980.
Hkrati je začel sodelovati z Davidom Cronenbergom in podložil 12 njegovih filmov, med katerimi izstopajo The Fly, Dead Ringers, Crash, Naked Lunch in Eastern Promises, ki mu je prinesel nagrado genie. Uveljavil se je tudi pri mnogih drugih različnih projektih: z Martinom Scorsesejem pri The Departed, The Aviator in Gangs of New York, pa pri filmih Ed Wood, The Silence of the Lambs, Philadelphia, Mrs. Doubtfire, Doubt, Edge of Darkness, Panic Room, Analyze This, Se7en, The Client, Big…
Njegovo glasbo izvajajo na koncertih širom po svetu. Leta 2003 je ob premieri The Lord of the Rings Symphony dirigiral orkestru in zboru novozelandske Simfonije – delo je odtlej doživelo že 140 uprizoritev.
Leta 2008 je v Parizu premiero doživela njegova opera The Fly, poleg tega pa je tudi avtor del Fanfare za orgle in Klavirski koncert za pianista Lang Langa. Trenutno pripravlja novo opero in se že veseli povratka v Srednji svet z glasbo za Hobita.
Za svoje delo je prejel že več posebnih odličij, na primer tisto za življenjsko delo ameriškega filmskega združenja, nagrado Henryja Mancinija in nagrado Fredericka Loewa.