| |
| TRENUTNO V KINU |
| V Planetih Tuš danes
|
 |
|
|
Trailer:
|
OPIS FILMA
Ob 20. obletnici svojega prelomnega filma Roger & jaz se Michael Moore vrača k tematiki, ki jo je razčlenjeval, dokumentiral in kritiziral skozi vso svojo kariero: k uničujočemu vplivu in delovanju korporativnih ameriških družb na vsakdanje življenje in preživetje Američanov (in posledično na vse Zemljane). Toda tokrat niso obtoženi le General Motors in prizorišče zločina je srhljivo obsežnejše kakor le mestece Flint v Michiganu. Od Srednje Amerike do dvoran vrhovnih oblasti v Washingtonu, preko globalnih finančnih epicentrov na Manhattnu bo Michael Moore ponovno popeljal gledalca na neodkrita in prepovedana območja.
Z dobršno mero besa in humorja Moore zastavlja vprašanje, ki je za večino še vedno tabu: kolikšna je cena, ki jo Američani plačujejo za svojo, na vsakem koraku in z vsem žarom izpovedano ljubezen do kapitalizma? Pred leti se je ta ljubezen zdela tako nedolžna. Dandanes pa so ameriške sanje prej najgrozljivejša nočna mora, saj jo Američani, zlasti družine, plačujejo s svojimi delovnimi mesti, domovi in vsemi prihranki. Moore nas popelje v domove navadnih Američanov, ki se jim je življenje postavilo na glavo, po odgovore pa se odpravi v Washington, na Wall Street in še kam. Odgovorov s strani oblastnikov ne dobi, naleti pa na še kako znane simptome sprevržene ljubezni: laži, zlorabe, prevare … in na 14.000 izgubljenih že tako skromnih zaslužkov vsak dan!
Kapitalizem: Ljubezenska zgodba je tako kulminacija Moorovega dosedanjega dela kakor pogled v prihodnost, kakršna bi lahko bila in bi morala biti. Je dejansko Moorov ultimativni ''viteški pohod'' v iskanju odgovora na vprašanje, ki si ga zastavlja že ves čas od nekdaj:
Kdo smo in zakaj počnemo, kar počnemo, in se vedemo tako, kot se?
V: Kaj je bil vaš vzgib, da ste naredili ta film in zakaj zdaj?
MM: V Ameriki imajo ljudje navado čakati, da se ''razjasni nebo'', preden načnejo določene teme in dregnejo v določene stvari. Pa čeprav imajo problem pred nosom in slutijo, pravzaprav vedo, da je nekaj hudo narobe. Preprosto se raje prepuščajo toku. Prilagodijo se in sprejmejo povprečnost, saj večina živi s prepričanjem, da je bolje, če ne drezajo z nosovi v drek in če preprosto sklonijo glavo in stisnejo zobe. Bodo že kako preživeli. Toda nekdo mora stegniti jezik in vprašati. S produkcijo filma smo začeli na pomlad 2008, v bistvu pa je film združitev vsega, kar sem počel, raziskoval in odkrival po filmu Roger & jaz in podobne teme in zamisli prežemajo vse moje filme doslej. Kapitalizem… ni le njihovo nadaljevanje, pač pa kulminacija.
V: Bo film pripomogel k temu, da bodo ljudje, ki so prizadeti zaradi finančne krize, množičnih odpuščanj, zaseženih domov in izgub vseh prihrankov, uvideli, kdo je pravzaprav v ozadju teh dogajanj in je v resnici kriv za to?
MM: Mislim, da ni nobenega dvoma, kdo stoji za finančnim zlomom. Veliko nemočnega besa je usmerjenega proti finančnim institucijam, korporacijam in bankam, ki so izčrpavale gospodarstvo in ga dobesedno zakockale. Ter seveda proti politikom, ki so to dopuščali in omogočali… Nikar me ne pripravite do tega, da začnem govoriti.
Film ne govori samo o nedavnem padcu in orjaških denarnih jamstvih za te iste institucije s strani države, torej davkoplačevalcev. Na filmu sem začel delati pred tem in ko se mi ni niti sanjalo, da bo prišlo do tako masovnega ropanja in posledično zloma v ZDA mesec dni pred predsedniškimi volitvami. Ne osredotočam se na eno samo podjetje, posameznika ali problem – stvar je veliko širša in globlja. Upam, da bo ob ogledu vsakomur jasno, da se film loteva sistema, ki dovoljuje, vzpodbuja in, kar je najpomembnejše in najbolj grozljivo, zagotavlja korupcijo neslutenih razsežnosti.
V: Ima sploh še kdo v Washingtonu ''čiste roke''?
MM: Mislim, da ni dovolj dezinfekcijskih čistil v ZDA, da bi očistile Washington. Film našteva imena in razgalja obe stranki brez strahu ali naklonjenosti do ene ali druge. Vse politične razprave so degradirane na stališča liberalcev proti konservativcem, demokratov proti republikancem. To pa je le slepilo, odvračanje od resničnih problemov, od bistva problemov: sistem, v katerem živimo in delujemo, ima v lasti tako demokrate kakor republikance, obe stranki, liberalce in konservativce. Med njimi potekajo ostre in glasne govorance, vsi pa hočejo ostati na oblasti in nihče ne bo zagugal ladje. Film zastavlja vprašanja, o katerih ne razpravljajo v parlamentu ali v nedeljskih govornih oddajah.
V: Kaj pričakujete, da bodo gledalci pridobili s tem filmom?
MM: Popkorn in vile za obračanje sena.
Kaj boste z njim pridobili vi? Kar boste sami hoteli, če ga boste šli seveda gledat.
Povedati ima zelo veliko.
MICHAEL MOORE
se je rodil leta 1954 v mestecu Flint, Michigan. Je sin delavca v nekdanji tamkajšnji avtomobilski industriji (General Motors) in nečak veterana velikega štrajka za delavske pravice leta 1936 v tovarni GM v Flintu. Njegova družina je ena izmed prvih, ki so se naselile v Flintu. Po končani srednji katoliški šoli je bil kot 18-letni fant izbran v javno upravo ZDA s sedežem v šolski upravi. Z 22 leti je ustanovil alternativni neodvisni časopis The Flint Voice in z njim opozoril vseameriško javnost, ko je sodišče preklicalo ukaz Flintovega župana, da se zaseže vse tiskarske plošče časopisa, potem ko je članek v njem razgalil županovo uporabo denarja za plače zveznih uslužbencev za njegovo lastno politično kampanjo.
Z letom 1986 je postal brezposeln in sklenil dokumentirati propad General Motorsa v rojstnem mestu. Zbral je skupino prijateljev, ki so se naučili, kako se snema in naredi film. Moore je prodal vse, kar se je prodati dalo, in ustanovil lastno filmsko produkcijo ter se leta 1989 svetu predstavil s filmom Roger & jaz. Vse ostalo je zgodovina.
Michael Moore je dobitnik številnih nagrad. Naštejmo samo nekatere:
- s filmom Sicko je bil izbran v tekmovalno sekcijo filmskega festivala v Cannesu
in med drugimi osvojil nagrade za najboljši dokumentarec s strani združenja Guild, ameriških filmskih montažerjev, nagrade združenj filmskih kritikov iz New Yorka, Chicaga, Phoenixa in številnih drugih.
- njegov Fahrenheit 9/11 je osvojil zlato palmo v Cannesu, nagrado za najboljši dokumentarec tujih filmskih kritikov, nagrado za najboljši dokumentarni film newyorškega združenja kritikov in še mnoge druge.
- z Bovlingom za Columbine je osvojil oskarja za najboljši dokumentarec, za najboljši scenarij s strani združenja scenaristov Guild in številne druge nagrade.
- Roger & jaz pa je dobitnik nagrade ameriških filmskih montažerjev in za najboljši dokumentarec združenj kritikov Los Angelesa, New Yorka, nacionalnega združenja filmskih kritikov in dobitnik nagrade IDA – mednarodnega združenja za dokumentarni film.
|
 |
|
 |
|
Ta film še ne vsebuje komentarjev  |
|
|
 |
|
 |
|
 |
Naj se razve |
 |
|
|
Pošlji prijatelju po e-pošti |
|
Objavi na svoji strani/blogu |
|
Pošlji na: MSN, ICQ, forum |
|
|
Objavite povezavo na svoji strani / Blogu:
Povezava bo objavljena v naslednji obliki:
|
|
|
|
FOTO GALERIJA |
|
|
|
|
|
|
| FORUMI |
| Zadnje teme na forumu |
|
|
Nova igra |
Deponija |
|
Spam sporocila... |
Predlogi, pobude in pripombe |
|
3D filmi |
Zabavna elektronika |
|
Superžur |
Kritik sem jaz, kritik si ti.... |
|
Nakup videokamere?! |
Zabavna elektronika |
|
|
| KOMENTAR DNEVA |
| Ni komentarja dneva |
| |
|
| BLOGI |
| Najnovejši blogi! |
| krena99, 29.08.10: Žensko zdravje - ali veste? |
| gal_zakon, 26.08.10: katero kamero kupiti |
| mru72, 25.08.10: Igre in igrace odraslih... |
| sarcy, 12.08.10: Testing |
| svizecGT, 25.07.10: Kino |
|
 |
|
|
|
|
